Tema: Festival FeKK

»Skozi oči filmskega ustvarjalca vidimo, kako se mesto lahko preoblikuje, postane policijsko nadzorovano in odtujeno za prebivalce. Film prikazuje življenje v mestu skozi tisto, kar je običajno nevidno in zanemarjeno in je intimen prikaz osamljenosti in tesnobe, ki jo ta povzroča.«

»Intimno zgodbo o spremembah, refleksijo o minevanju časa in o tem, kaj se s časom izgubi ali pridobi.«

»Odlikujejo smisel za humor, bližina s protagonistkama, občutek za podrobnosti in prikazovanje občudovanja vredne strasti do življenja.«

»Pronicljiv prikaz tega, kako imperializem, kapitalizem in njun vojni stroj spreminjajo in uničujejo lokalne načine življenja v najmanjših kotičkih sveta; film se sprašuje, kaj se fizično in psihično zgodi z odraslimi, ki sodelujejo v tej igri? Kaj se zgodi z njihovimi otroki?«

»Igriv in konceptualno zasnovan kratki film z rdečo stimulativno podobo norčuje iz filmskih stereotipov in ustvarja ritem, pesem in besedno igro.«

»Posega Legenda o Zlatorogu globoko v mitsko folkloro naroda, toda ne zato, da bi vzpostavljala identitarno pripoved, temveč, da bi povedala univerzalno in nadčasovno zgodbo o ljubezni, naravi človeka in moškosti. Obenem skozi vpogled v življenje preteklosti na kompleksen način nagovori sodobno ekološko zavest.«

»Režiser Thanasis Neofotistos v generično anonimnem, a klavstrofobično zamejenem dogajalnem prostoru napetost stopnjuje do njenega anksioznega vrelišča. Boleč zobni aparat kot fizična manifestacija duševne bolečine in nerazrešene družinske travme? Melodrama par excellence.«

»Vulkanski izbruh digitalnih podob gledalca popelje globlje v kruto realnost našega sodobnega sveta.«

»Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič.«

»Je mojstrica pripovedovanja zgodb in odlično vodi igralce. Film vzbuja paleto čustev in se odvija v naravnem toku.«

»Ne moreš me avtomatizirati je ubesedeno bistvo razmerja med človekom in strojem v visoko mehaniziranem okolju pristanišča.«

»Prvenec Ione Păun raziskuje paradokse družbene odgovornosti v času zamujene prihodnosti.«

»Glasbenik in vsestranski umetnik Tomaž Grom s senzibilnim in igrivim prepletanjem raznovrstnega filmskega gradiva in fotografij pogumno vzpostavlja intimen in ganljiv dialog s svojimi spomini in notranjimi občutji.«